Dežela Koroška je na predlog Kulturnega gremija leto 2023 razglasila za »Leto ljudske kulture«. Raznolik in obsežen program obsega tudi razpis, na katerem lahko sodelujejo (slovenska) kulturna društva, združenja, organizacije in skupine, ki si prizadevajo za ljudsko kulturo.

V letu 2010 je na pobudo Krščanske kulturne zveze v Celovcu začela delovati iniciativa »Slovenščina v družini«, ki opozarja na pomembnost rabe slovenščine v družinskem okolju. Članica iniciative je tudi mag. Martina Piko-Rustia (SNI Urban Jarnik).

Dvo- in večjezične družine so danes stvarnost, ki odpira nove možnosti in izzive. Ker tudi na Koroškem narašča število dvo- in večjezičnih družin, je leta 2008, v letu medkulturnega dialoga začela delovati iniciativa »Dvo- in večjezičnost v družini«.

Svatbene šege Ziljanov je podrobno raziskala mag. Helena Ložar-Podlogar (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Pretresla je vse njej dostopne zgodovinske vire, tiskane in rokopisne, ter opravila delo na terenu. Delo je bilo končano sredi 90. let 20. stoletja.

Kot sodelavka Inštituta Urban Jarnik je Martina Piko-Rustia med letoma 1993 in 1996 uredila in pripravila za tisk narečne pripovedi iz Roža, Podjuna in Zilje, ki so zbrane v arhivu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu. Zbirko je dopolnila s pripovedmi, ki jih je na terenu posnela sama.

Večletno raziskavo arhitekturne dediščine na južnem Koroškem je vodil univ. prof. dr. Peter Fister iz ljubljanske univerze ob pomoči študentov arhitekture in drugih strokovnjakov. Razkrivali so še nepoznane ali premalo poznane bisere ustvarjalnosti koroških graditeljev.

Mikroetnološka obravnava, v kateri opisuje Marija Makarovič življenje in kulturo Sel in Selanov od prvih pričevanj do sodobnosti, spada med prva dela etnološkega oddelka KKZ oz. narodopisnega inštituta Urban Jarnik.

Zamisel za znanstveno predstavitev dvojezične dobrolske občine se je rodila ob izidu knjige »Marktgemeinde Eberndorf einst und heute«, ker občina žal ni bila pripravljena enakopravno upoštevati dvojezičnosti v kraju, tako mag. Štefan Kramar.

Ob praznovanju osemstoletnice prve omembe Vogrč (1193) so krajani pripravili odmevno narodopisno razstavo. Ob ogledu se je Nužeju Tolmajerju porodila zamisel, predmete predstaviti v knjigi, prispevke o zgodovini Vogrč in življenju ljudi pa naj bi prispevali strokovnjaki.

Med letoma 1993 in 2004 sta Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik izdala dvanajst zbirk življenjepisov v seriji Tako smo živeli – Življenjepisi koroških Slovencev. V njih je objavljenih okrog 150 življenjepisov, ki jih je uredila dr. Marija Makarovič.

Od leta 1996 do 1999 smo pri Slovenskem narodopisnem inštitutu izvajali projekt, pri katerem smo dokumentirali slovenske nagrobne napise na južnem Koroškem. Nastala je obsežna fotodokumentacija (okrog 1400 slik) nagrobnih kamnov s slovenskimi napisi od Zilje do Podjune.

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2002 razglasila za »Mednarodno leto kulturne dediščine«. Tej pobudi je prisluhnil inštitut Urban Jarnik in povabil Bredo Vilhar, da na Koroškem razišče zanimiv segment umetnostne dediščine.

Marija Makarovič (takrat še M. Jagodic) je leta 1951 zbrala gradivo o ljudski medicini v Podjuni in ga leta 1953 obdelala v diplomski nalogi. Leta 1997 je Marija Makarovič pri inštitutu Urban Jarnik nadaljevala zbirati gradivo na terenu in začela preverjati že zbrano gradivo o zdravilstvu.

Raziskovalni projekt Slovstvena folklora na Koroškem (1998–2001) je potekal na več ravneh. V prvem obdobju smo se posvetili predvsem pregledu relevantne literature in pripravi metodoloških izhodišč, v drugem obdobju je sledilo terensko delo.

Ob 100-letnici rojstva penice Milke Hartman so Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza in njeni sorodniki 23. 2. 2002 priredili posvet v Kulturnem domu Pliberk.

Posvet so priredili leta 2000 v Ločah Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovensko prosvetno društvo Jepa – Baško jezero in občinska Enotna lista. Pobudniki te prireditve so na ta način želeli osvetliti dogodke ob plebiscitu in po njem.

Ob izidu Loške cerkvene pesmarice je inštitut Urban Jarnik organiziral 20. 10. 2012 v Kulturnem domu v Ločah Zablatnikov dan. Avtorji in avtorice, ki so bili vabljeni kot referenti, obravnavajo pesmarico iz različnih zornih kotov in jo postavijo v širši kontekst.

Zablatnikov dan 2004 je potekal 29. 5. 2004 pri Cingelcu na Trati in je bil posvečen dr. Josipu Šašlu in njegovemu pomenu za kulturno zgodovino koroških Slovencev. Rodil se je leta 1883 kot Josip Wieser v Slovenjem Plajberku, leta 1918 je spremenil ime Wieser v Šašel, kakor se očetova domačija imenuje po domače.

Ob deseti obletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika je inštitut Urban Jarnik 24. maja 2003 s pomočjo prof. Majde Fister ponovno organiziral v Bličovsu simpozij, posvečen Zablatniku. Prvi Zablatnikov dan, na katerem so spregovorili Zablatnikovi prijatelji in ožji sodelavci, je potekal ob njegovi tretji obletnici smrti maja 1996.

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Koroški pokrajinski muzej Ravne na Koroškem sta v soboto 19. maja 2001 v okviru avstrijskega tedna znanosti in v okviru Zablatnikovih dnevov 2001 ponudila ekskurzijo z ogledom fresk in drugih zanimivosti v cerkvah dekanije Pliberk, Dravske in Mežiške doline.

Zablatnikov dan je potekal 27. maja 2000 v Vničevi štavi družine Druml na Bistrici na Zilji in je bil posvečen osvetlitvi dela Urbana Jarnika (1784–1844) in časa, v katerem je živel.

Zablatnikov dan 1999 smo posvetili temi »Narečje v etnologiji – Dokumentiranje in zapisovanje narečnih besedil v etnoloških raziskavah«. Na enodnevnem seminarju so sodelovali dialektologi, strokovnjaki za zapisovanje narečij in »praktiki«, ki se pri svojem delu srečujejo s problemom zapisovanja narečij.

Zablatnikov dan 1998 je potekal pod vsebinskim težiščem »Etnologija v vzgojnem procesu – Etnološke teme v šoli in v nešolskem delu z mladino«. Inštitut ga je organiziral ob peti obletnici smrti narodopisca dr. Pavleta Zablatnika, ki mu je bilo kot učitelju in ravnatelju Slovenske gimnazije, pri srcu tudi izobraževanje mladine.

V letu 1997 sta dr. Mojca Ramšak in dr. Marija Makarovič organizirali mednarodni simpozij z naslovom Vrednotenje življenjskih pričevanj. Na njem je sodelovalo enajst etnologov, etnomuzikologov, lingvistov in slovenistov iz Slovenije, Bolgarije in Hrvaške.

Ob tretji obletnici smrti Pavleta Zablatnik je inštitut Urban Jarnik organiziral prvi t. i. Zablatnikov dan dne 25. 5. 1996 v Bilčovsu. Do besede so prišli Zablatnikovi prijatelji in njegovi ožji sodelavci ter raziskovalci narodopisnega inštituta Urban Jarnik.