Prireditev je potekala v okviru dogodkov ob 20-letnici podpisa Unescove konvencije o nesnovni kulturni dediščini in v okviru koroškega Leta ljudske kulture 2023. Nesnovna kulturna dediščina je živa in se (ustno) prenaša od generacije od generacije. To so npr. uprizoritvene umetnosti, družbeni obredi in praznovanja (šege), znanje o naravi ali rokodelskih spretnosti. Doslej je v nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine avstrijske Unescove komisije vpisanih 10 specifičnih koroških elementov (glej spodaj).

Dopoldan so organizatorji in organizatorke v referatih prestavili Avstrijsko Unescovo komisijo (Katharina Spanlang), arhivske vire kakor rokopise, fotografije, zemljevide, pisma, življenjske zgodbe, ki pomagajo dopolniti vedenje o vsakdanjem življenju (Peter Wiesflecker) in učinke vpisa na družbeno zavedanje. Pri tem je Martina Piko-Rustia opozorila, da se je po vpisu ledinskih in hišnih imen odnos do slovenskih geografskih imen spremenil, saj jih danes ljudje dojemajo kot kulturno dediščino.

Popoldan so se predstavili nekateri nosilci in nosilke koroških elementov, ki so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine avstrijske Unescove komisije. Skupno stališče je bilo, da se je vpis vsekakor splačal, saj ozavešča nosilce, da se aktivno posvetijo prenosu dediščine. Diana Erat uči mlajše, kako je treba primerno hraniti in pripraviti ziljsko nošo, našla pa je tudi šiviljo, ki naj bi nadaljevala njeno šiviljsko delo in znanje. Splavarji ob Dravi, ki ohranjajo veščino izdelava splavov, so se po vpisu mednarodno povezali in bili vpisani tudi v svetovni Unescov seznam, kar je še dodatno pripomoglo k promociji njihovih dejavnosti. Na Unescov logotip so ponosni tudi boroveljski puškarji, ki izdelujejo unikatne lovske puške in pri tem ohranjajo številne rokodelske veščine, ki se jih je mogoče naučiti le v Borovljah, zato se tja hodijo učit mladi iz celega sveta. Peka kruha v Lesni dolini je posebna, saj tam ohranjajo tudi znanje o izdelavi mlinov in pridobivanju semen, zato so – prav tako kot element ledinska in hišna imena na Koroškem – primer dobre prakse. Vinko Wieser je opozoril, da je za ohranjanje in dokumentacijo hišnih in ledinskih imen potrebnega veliko prostovoljnega dela, saj brez tega dela ni mogoče ohraniti te dediščine.

Zaključne podijske diskusije so se je udeležili Hans Mosser (moderator), Katharina Spanlang (Avstrijska Unescova komisija), Mario Waste (Oddelek za kulturo Dežele Koroške), Hanna Wiedenig (predsednica delovne skupnosti za ljudski ples na Koroškem), Martina Piko-Rustia (Inštitut Urban Jarnik) in Peter Fercher (izobraževalna ustanova Kärntner Bildungswerk). Sledila ji je živahna razprava.

Avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine, specifični elementi iz Koroške:

1. Slovenska ledinska in hišna imena
2. Heiligenbluter Sternsinger (Trikraljevski koledniki v Heiligenblutu)
3. Metnitzer Kinisingen (Trikraljevsko petje v Metnitzu)
4. Bleiberger Knappenkultur (Kultura bleiberških knapov)
5. Kranzelreiten zu Weitensfeld (Jahanje za venec v Weitensfeldu)
6. Ziljski žegen in ziljska noša / Untergailtaler Kirchtagsbräuche und Untergailtaler Tracht
7. Wissen um die Flößerei auf der Oberen Drau (Znanje o splavarjenju ob Zgornji Dravi)
8. Boroveljski puškarji
9. Lärchenharz-Gewinnung (Pridobivanje macesnove smole)
10. Lesachtaler Brotherstellung (Peka kruha v Lesni dolini)