Simpozij se je začel s prikazom videofilma Popotovanje po sledovih Urbana Jarnika. Film o Urbanu Jarniku so posneli prof. Breda Vilhar, doc. dr. Naško Križnar in Miha Peče. O Urbanu Jarniku kot pesniku je tekla beseda v prvem sklopu predavanj. Jarnika kot pesnika je predstavil univ. prof. dr. Erik Prunč, ki je izdal o Jarnikovem pesniškem opusu obsežno študijo. Izpostavil je tematsko zelo različne sklope njegove poezije in stilno različne pristope, saj je Jarnik živel v času med razsvetljenstvom in romantiko. Bil pa je tudi razpet med slovenskim (kasneje tudi slovanskim) in nemškim svetom. Univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl je v svojem izvajanju analizirala zgodovinsko in filozofsko ozadje dob, ki so pripeljale k romantičnemu hrepenenju in k bistvenemu razlikovanju od razsvetljenske realnosti, kar je razvidno tudi v nekaterih pesniških prispodobah, ki so na prvi pogled pri Jarniku in pri Prešernu zelo podobne, razlikujejo pa se v idejnem ozadju razsvetljenstva oz. romantike. Doz. dr. Aleksander Bjelčevič je predaval o Jarnikovih kiticah in pri nekaterih orisal njihovo zgodovino.

Predavanje dr. Teodorja Domeja je uvedlo drug vidik Jarnikovega dela. Predstavil je besedila Urbana Jarnika, ki opisujejo jezikovno stvarnost na Koroškem. Poudaril je, da se je Jarnik zavedal spreminjanja jezikovne podobe Koroške. Z analizo procesa asimilacije je posegel v stvarnost in se angažiral za narodno in jezikovno emancipacijo. Univ. prof. dr. Ludvik Karničar je predstavil dialektološko delo Urbana Jarnika. Jarnik je kot začetnik koroškega narečjeslovja v svojih analizah že predstavil in opisal razlike v podjunskih, rožanskih in ziljskih govorih. Univ. doc. ddr. Wilhelm Baum je orisal Koroško v času Urbana Jarnika. Nakazal je prisotnost Slovencev na koroškem kulturnem področju v tem času. Razvidno je, da je bil Jarnik eden izmed redkih Slovencev, ki je imel stike tudi z nemškimi kulturnimi krogi tistega časa. Prehod v »nacionalno obdobje« pa je tudi Jarnika pomenil čas tesnejših stikov s slovenskimi oz. slovanskimi krogi.

Tretji sklop programa je bil posvečen narodopisnim člankom Urbana Jarnika. Mag. Helena Ložar Podlogar je v svojem prispevku poudarila kritičen pogled Urbana Jarnika na tedanja poročila o ziljskih šegah. Jarnik je odgovoril na površne in deloma napačne prikaze ziljskih šeg s člankoma v Carinthiji. Prispevki so izhajali tudi v dunajski reviji Vaterländische Blätter. Dr. Marija Makarovič je predstavila narodopisne vsebine v Jarnikovih člankih, točneje s pregledom opisov ziljske noše. Jarnikov opis se bistveno razlikuje od tistega, ki ga lahko beremo v Hacquetovem opisu. Jarnik je omenjeni opis popravil in dopolnil. Jarnikov opis je v primerjavi z drugimi opisi ne le natančnejši, ampak upošteva tudi zgodovinski razvoj oblačilne kulture. Dr. Marija Stanonik je spregovorila o Urbanu Jarniku v vlogi slovstvenega folklorista.

Dne 26. 10. 2001 je v sodelovanju Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju – izpostava v Ljubljani in Oddelkom za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani potekala ponovitev simpozija o Urbanu Jarniku.