Na posvet so bili vabljeni učitelji, društveniki, voditelji otroških in mladinskih skupin, da jih seznanimo o možnostih uporabe etnoloških raziskav v šoli in v zunajšolskem delu z mladino. Pobuda za temo je prišla s strani etnologinje dr. Marije Makarovič. Opozorila na akcijo Etnologija v šoli, ki jo je prirejalo Slovensko etnološko društvo. V program Zablatnikovega dneva smo vključili predavanja o različnih etnoloških temah, pri katerih so predavatelji nakazali tudi možnosti uporabe v šolskem pouku in pri delu z mladino.

Sklop dopoldanskih predavanj je začel univerzitetni profesor za arhitekturo dr. Peter Fister. V predavanju je predstavil doslejšnje raziskave in raziskovalne cilje na področju arhitekture na Koroškem. Spregovoril je tudi o potrebah vključevanja teh raziskav v vzgojno delo, saj se vsakdo sreča z vprašanji arhitekture najkasneje tedaj, ko si začne urejevati lasten dom. Prof. Breda Vilhar je v prispevku »Umetnostna dediščina otrokovega okolja« razmišljala o uvajanju otrok v doživljanje in umevanje umetnosti. Pri tem da je treba izhajati iz otrokovega neposrednega okolja, iz umetnostno-zgodovinske dediščine otrokovega domačega okolja in da je treba otroke predvsem spodbujati k »gledanju s srcem«. Slednji način je predavateljica predstavila z nekaj primeri doživljanja koroških kulturno-zgodovinskih spomenikov. Doživljanje umetnostne dediščine »in situ« ter na občasnih ali stalnih razstavah zahteva predpripravo v razredu v obliki »projektnega učnega dela«.

Dr. Marija Makarovič je predavala na temo »Govorica oblačilne kulture v slovenskem kmečkem okolju na Koroškem«, v prispevku samem pa je skušala ovreči stereotipe o noši kot neke vrste uniformi, kar noša nikoli ni bila. Vsak posameznik namreč oblikuje in izraža svoj stil oblačenja, svojo oblačilno govorico obleke. Sistem oblačilnih znakov je vsekakor mnogostranski ter po obliki in vsebini različen. Naloga vzgojiteljev naj bi bila, da razblinijo »stereotipne in mitske« predstave o noši. Slavistka in etnologinja mag. Uši Sereinig je spregovorila na temo »Otroške igre in njihove vrednote za doraščajočega otroka.« Predstavila je projekt zbiranja otroških iger koroških Slovencev in poudarila, kako so se otroci igrali v času brez kupljenih igrač. Predstavila je nekatere otroške igre in ročno izdelavo igrač, ki so bile včasih vezane na letne čase.

Dr. Herta Maurer-Lausegger je v prispevku »Vizualizacija narečja in etnologije v šoli« predstavila projekt video dokumentacije koroških narečij. Splošni učni načrt predmetov dialektologije in etnologije ne predvideva. V prispevku se je predavateljica dotaknila vprašanja, kako ozaveščati šolski mladini etnološko-kulturološke teme s pomočjo avdiovizualnih narečnih dokumentacij. Za vizualizacijo narečja v šoli bi bilo potrebno izbrati teme, ki so blizu otrokovemu svetu. Opozorila je tudi na dejstvo, da so lahko za video dokumentacijo koroških narečij tudi otroci odlični pripovedovalci. Mag. Martina Piko-Rustia je spregovorila o izpovednosti in jezikovni podobi koroških pravljic in povedk. V prispevku je predstavila različne vrste t. i. ljudskih pripovedi in načine, kako lahko otroci mimo vseh literarno-teoretičnih definicij razumejo obe osnovni skupini pripovedi tj. pravljico in povedko. V prispevku je bilo nakazano, kako lahko razne pripovedi spodbujajo otroka k opazovanju in razmišljanju, pa tudi k pripovedovanju. Pripovedi so dragocene tudi za učenje jezika, pri tem pa je zelo pomembna tudi dobro premišljena rešitev zapisovanja ljudskih pripovedi.

Lajko Milisavljevič, ki je zbiral ljudske pesmi v Rožu in na Zilji, je v svojem prispevku predstavil projekt zbiranja koroških kolednic. S tonskimi primeri je predstavil razne kolednice. Opozoril je tudi na nekatere spremembe pri koledovanju, predvsem pri sestavu koledniških skupin. Izvajanja so bila zanimiva za društvenike, ki skrbijo za ohranjanje pevskega izročila v svojih krajih. Dopoldanski program sta zaključili etnologinja mag. Polona Sketelj in učiteljica Rezika Kapus, ki sta predavali na temo »Spoznavanje domačega kraja«. Predstavili sta, kako lahko poteka sodelovanje med učiteljem in etnologom. Izdelali sta delovni vzorec za ljudsko šolo v Bilčovsu, ki vključuje izbor etnoloških vsebin za vključitev v pedagoški proces, opis poteka raziskovalnega dela z učenci v kabinetu in na terenu in prikaz predstavitev izsledkov raziskav. Učiteljica Rezika Kapus je predstavila tudi etnološke vsebine v dosedanjih učnih načrtih za osnovne šole. Med cilji vključevanja etnologije v šolski pouk so poleg spoznavanja domačega kraja tudi spoznavanje raziskovalnega dela, pospeševanja skupinskega dela, povezovanje šole s krajem in ljudmi ter povezovanje učencev enojezičnih in dvojezičnih razredov.

V popoldanskem programu je etnomuzikolog dr. Engelbert Logar predstavil bolj obširen projekt z naslovom »Slovenska ljudska pesem na Koroškem«. Projekt, ki ga je pripravil za učitelje obsega tri dele; v prvem delu je predstavil zgodovinski pregled zbiranja in zapisovanja slovenskih ljudskih pesmi in plesov na Koroškem s tonskimi primeri, v drugem delu je sledil »praktični del«, tj. petje v živo s Pevsko-instrumentalno skupino Žvabek ter izvajanje ljudskih pesmi dveh ljudskih pevk, ge. Ide Schlatte in ge. Milke Lutnik iz Žvabeka, ob koncu pa je še predstavil simbole in prispodobe v koroški ljudski pesmi.