Čeprav so družbene okoliščine v današnji skupni Evropi učenju slovenščine naklonjene, kar dokazuje naraščajoče število prijav k slovenskemu pouku na Koroškem, slovenščina v družinah nazaduje in vse bolj postaja eden od »tujih« jezikov, ki se ga otroci naučijo v vrtcu in šoli – tudi na nekdaj močnih slovenskih oziroma dvojezičnih območjih. Glavni cilj iniciative je torej ozaveščati družine, v katerih je slovenščina še živa, da dosledno uporabljajo slovenščino v družinskem krogu in v javnosti oz. spodbujanje vnovične oživitve slovenščine kot družinskega jezika, kjer je ta v prejšnjih generacijah utihnil.

Pomembna dejavnost je izdajanje zgoščenk s narečnimi pripovedkami, pravljicami, basnimi in pesmimi. Doslej je izšlo v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi društvi izšlo pet zgoščenk:

• Črnjәva kapca. Pravljice v ziljskem narečju, 2011
• To ja nәhčer ҟne vi – basni in pesmi v rožanskem narečju • Miklova Zala za otroke, 2012
• Kralj Matjaž in pripovedke v podjunskem narečju, 2012
• Dba munija. Basni, pripovedke in pesmi v selskem narečju, 2015
• Povodni mož v Živovem bvat. Pripovedke, basni in pesmi v šentprimoškem narečju, 2018. Martina Piko-Rustia je pristojna za poenostavljeni zapis narečnih besedil v priloženih knjižicah.

Iniciativa »Slovenščina v družini« pripravlja tudi strokovne posvete, s katerimi spodbuja širšo razpravo o rabi (narečnega in knjižnega) slovenskega jezika v družini. Ker je ohranjanje slovenščine v družinah skrb vseh zamejskih skupnosti, zato so potekali posveti tudi v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Pri posvetih Martina Piko-Rustia redno predava in pomaga pri pripravah. Posveti so potekali v Tinjah (2014), v Naborjetu v Kanalski dolini (2015) v Plešcih na Hrvaškem (2016), v Gornjem Seniku v Porabju (2017), leta 2018 pa na avstrijskem Štajerskem. O posvetih izhajajo tudi brošure s prispevki referentov in referentk.