Izdajatelja zbornika Simon Trießnig in Peter Svetina pravita, da pesmarica ne stoji sama zase, ampak da je vpeta v prostor in čas, v zgodovino, v razvoj slovenskega jezika, v razvoj teologije, v razvoj cerkvenega petja in se lahko primerja z drugimi slovenskimi cerkvenimi pesmaricami po južnem Koroškem in takratnem slovenskem govornem področju. Je potemtakem jezikovni in kulturni dokument ožje domovine in skupne avstrijske in slovenske zgodovine. O teh temah so razpravljali strokovnjaki in strokovnjakinje različnih znanstvenih panog in institucij iz Slovenije in Avstrije. Zaključne besede so bile naslovljene na institucije na Koroškem in v Sloveniji, da skupno poskrbijo za mreženje informacij o ohranjenih slovenskih (in nemških) rokopisnih cerkvenih pesmaricah in drugih rokopisnih dokumentih.