Zablatnikov dan, 1999
Zablatnikov dan 1999 smo posvetili temi »Narečje v etnologiji – Dokumentiranje in zapisovanje narečnih besedil v etnoloških raziskavah«. Na enodnevnem seminarju so sodelovali dialektologi, strokovnjaki za zapisovanje narečij in »praktiki«, ki se pri svojem delu srečujejo s problemom zapisovanja narečij.
Narečje je raziskovalno področje jezikoslovja, je sestavni del študija slavistike, vendar so raziskovalci, ki se najbolj pogosto srečujejo z narečjem – poleg dialektologov - predvsem etnologi. Etnologi raziskujejo vsakdanje življenje posameznikov in skupnosti, pri tem pa morajo nujno upoštevati jezik, ki ga ljudje govorijo v svojem domačem okolju. S problemom zapisovanja narečja pa se srečujejo tudi zborovodje, ki snemajo narečne pesmi na terenu in jih zapisujejo za svoje pevce. Na posvetu je govor stekel o korektnem fonetičnem zapisu narečja in o poenostavljenem narečnem zapisu v publikacijah, ki so namenjene širšemu krogu bralcev. Glavni referent je bil univ. prof. dr. Ludvik Karničar z graške slavistike.
Ludvik Karničar je v svojem referatu o fonetičnem opisu etnoloških in narečnih besedil nakazal, kako zapisujejo narečja strokovnjaki. Slovenski dialektologi uporabljajo pravila Mednarodne fonetične zveze (API) in pravila Vseslovanskega lingvističnega atlasa (OLA) ter pravila Slovenske fonetične transkripcije. Vendar je zapisovanje v slovenskem prostoru zelo neenotno. Predlagal je enodnevni seminar za zapisovanje narečnih besedil, pred tem pa naj bi se v posebni delavnici srečali strokovnjaki in menili o poenotenju in poenostavljanju zapisov narečnih besedil. Dr. Karničar je predstavil možno fonetično transkripcijo narečnih besedil, o kateri naj bi razpravljali.