Pokrajina in identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina
Ob 10-letnici sprejema elementa »Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem« v državni seznam nesnovne dediščine avstrijske komisije UNESCO je vabil Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v okviru prireditev CARINTHIja 2020 na posvet in razstavo v Kulturni dom Pliberk.
Na posvetu in razstavi smo predstavili razvoj projekta, ki je v letu 2019 prejel odlikovanje kot primer dobre prakse. Ob tem pa smo z namenom mreženja in izmenjave izkušenj za nadaljnje raziskave prikazali tudi (čezmejne) projekte, ki se ukvarjajo z dokumentacijo ledinskih in hišnih imen v alpsko-jadranskem prostoru.
Odprtja razstave »Pokrajina in identiteta – zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina« se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Poudarila je, da »so hišna in ledinska imena del najglobje identitete posameznika in skupnosti.« (Objava Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu)