Začetek je bil v Gorjah, kjer je župnik Stanko Trap, steber verskega življenja na Zilji, spregovoril o rabi slovenščine v Cerkvi, ki je pomemben dejavnik ohranjanja slovenščine v javnem prostoru. Daniel Mešnik je spregovoril o delu v fari in v občinskem svetu. Na nekdanjega župnika v Gorjanah, Matijo Majarja-Ziljskega, v notranjosti župnišča spominja spominska plošča, ki naj bi bila po načrtu nameščena na zunanjščini župnišča. Po ogledu župnijske Marijine cerkve v Gorjah, kjer je Majar v cirilici ovekovečil slovanski napis »V tem znamenju boš zmagal«, je sledil ogled cerkve sv. Martina in župnišča na Bistrici na Zilji, nato pa še ogled znamenite romarske cerkve Marije v Grabnu v Blačah.

Na poti na Brdo smo se ustavili pred dvojezično tablo v Dolah, ki je viden znak prizadevanj družine Gotthardt za ziljščino in slovenščino v javnosti. V bližini Mežnarjeve domačije je rojstna hiša Vinka Möderndorferja, ki ga v spomin priklicujeta vnukinja Vita Mavrič in vnuk Vinko Möderndorfer.

Na pokopališču na Brdu je ministrica Helena Jaklitsch na grob politika in izdelovalca orgel Franca Grafenauerja položila šopek nageljnov, obiskala pa je tudi Plicovo domačijo Grafenauerjevih. V kapeli na Plicovi domačiji se je Nužej Tolmajer spomnil izseljenih družin z Zilje, s katerimi so skupno trpeli v izgnanstvu. Tanja Čertov in Martin Domenig sta pri Plicu predstavila prizadevanja društva »Tri rožice na Zilji« za ohranjanje narečja v okolici Brda, Eduard Rauter pa svoja prizadevanja za ohranjanje slovenskih ledinskih in hišnih imen v nekdanji samostojni občini Brdo.

Prisrčen je bil sprejem na Jobstovi domačiji na Brdu, kjer je bila pred natanko desetimi leti v sodelovanju z občino Žiri in Muzejskim društvom Žiri ter Kluboma koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru postavljena spominska plošča za skladatelja in organista Antona Jobsta. Deloval je v Žireh, Slovencem pa je zapustil bogato glasbeno dediščino.

Sledilo je srečanje v »Šiši« v Zahomcu, kjer ji je najmlajši udeleženec izročil ziljski pušeljc. Predstavniki SPD Zila, športnega društva ŠD Zahomc, Volilne skupnosti in Skupnosti južnokoroških kmetov so ministrici predstavili aktualno situacijo v občinah Bistrica na Zilji in Straja vas. Izpostavili so, da je za razvoj jezika pomembna kvalitetna izobrazba na elementarni ravni, kulturne in športne dejavnosti, dvojezična popoldanska oskrba, slovenska glasbena šola ipd. Ministrica Helena Jaklitsch se je Ziljankam in Ziljanom zahvalila za vsa prizadevanja za ohranjanje slovenskega jezika na Zilji, ki predvsem dokazujejo, kako pomemben je vsak posameznik.

Ob zaključku v Stari pošti je bilo slišati ziljsko petje in tudi zadovoljstvo, da je obisk ministrice Helene Jaklitsch povezal Ziljanke in Ziljane v njihovih skupnih prizadevanjih za ohranitev živega slovenskega govora na Zilji v prihodnosti.