Že pred leti je nekdanji občinski odbornik Zelenih Reinhold Gasper dal pobudo za poimenovanje javnega prostoru v Celovcu po Urbanu Jarniku, a so njegov predlog takrat zavrnili. Sedaj je Lojzetu Dolinarju uspelo prepričati celotni celovški mestni senat, ki je ponovno pobudo soglasno sklenili. Ekspertize sta pripravila Martina Piko-Rustia (Institut Urban Jarnik) in Karel Hren (Mohorjeva). Pri slovesnem odkritju table so spregovorili podžupan Lojze Dolinar, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Martina Piko-Rustia in celovški župan Christian Scheider.

Nagovor Martine Piko-Rustia:

Spoštovani,

v izredno veselje mi je, da bo odslej v Dhovšah na Urbana Jarnika spominjal most, ki stoji ob cesti iz Celovca v Možberk, kjer je Jarnik pokopan. Zahvaljujemo se podžupanu mesta Celovec, mag. Alojzu Dolinarju, za pobudo in vztrajnost, da bo Jarnik odslej viden v javnem prostoru v Celovcu.

Temelje etnološke dejavnosti pri Slovencih na Koroškem je na začetku 19. stoletja zasnoval Urban Jarnik. Jarnik je prvi opozoril na pomembnost zbiranja slovenskega izročila – slovenskih ljudskih pravljic, povedk in pesmi. Prvi je popravljal nenatančne in napačne opise ziljskih šeg in navad tujih raziskovalcev. Posvečal se je izobraževanju kmečkega prebivalstva in mladine v slovenskem jeziku. Prvi je razpravljal o koroških narečjih in njihovih govorcih in je bil prvi slovenski dialektolog. Pomemben je tudi njegov slovar (etimologikon) slovenskega jezika v Avstriji (Innerösterreich). Bil je tudi prvi, ki je opozoril na napredujočo asimilacijo slovenskega jezika na Koroškem s sociolingvističnega vidika. Prav tako se je kot prvi posvečal slovenskim zemljepisnim imenom na Koroškem. Kot inštitut Urban Jarnik še danes nadaljujemo velik del njegovih raziskovalnih dejavnosti, ki jih je zasnoval pred 200 leti, zato smo tudi ponosni, da bo odslej nanj in njegovo delo spominjal Jarnikov most v Celovcu.