Raziskovalci ugotavljajo, da so društva in organizirane dejavnosti še posebej pomembne na območjih, kjer so naseljene narodne in jezikovne manjšine, ker igrajo nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju etnične identitete, jezikovne vitalnosti in socialne kohezije. Analiza je pokazala, da so mladi, ki živijo v obmejnih regijah, pri lastnih izbirah, navadah in življenjskem slogu tudi podvrženi vplivu mainstream kulture, s tem pa da postajajo čedalje bolj »podobni« svojim vrstnikom na vseevropski ravni. Za aktivno udejstvovanje v slovenskih društvih in organizacijah pa da se odloča le ožja skupina mladih – posamezniki, ki so to »moralno dolžnost« v številnih primerih podedovali od svojih staršev. Zaradi različnih zgodovinskih, prostorskih, političnih, gospodarskih, kulturnih in jezikovnih situacij, se tudi profili mladih v slovenskih zamejstvih zelo razlikujejo.

Izdajatelji: INV, SZI, SNIUJ, SLORI, Trst, Ljubljana 2018.