Kot raziskovalka je Marija Makarovič na Koroškem začela delovati že v 50. letih 20. stoletja, ko je sodelovala v t. i. Šušteršičevi ekipi. Tako je v svoji diplomski nalogi obravnavala ljudsko pesništvo, pripovedništvo in medicino v Podjuni. Zaposlena je bila v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V 80. letih 20. stoletja, ko je Krščanska kulturna zveza ustanovila narodopisni oddelek, je ponovno prišla na Koroško, kjer je raziskovala predvsem na terenu. Ukvarjala z dokumentacijo življenjskih zgodb, s temeljnimi raziskavami o nošah in oblačilni kulturi na Zilji, Rožu in Podjuni, z zdravstveno kulturo in urejevanjem monografij. Je tudi avtorica obširnih krajevnih monografij Sele in Selani ter Korte in Korčani.

Leta 2001 sta ji Narodni sveta koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza za izredne zasluge na narodnopolitičnem, kulturnem in znanstvenem področju podelila Tischlerjevo nagrado.